Nosečnice, doječe matere in starši, naklonjeni uporabi beljakovin v prahu, ste se morda vprašali ali lahko sirotkine beljakovine koristijo tudi vam in vašemu naraščaju.

Morda ste skeptični, ker so v prahu. Nekdo vam je rekel, da so “umetne”. Povsem možno, da vas odbija embalaža.

Kako je torej s tem? Jih lahko tudi vi in vaši mlajši uporabite kot hitro malico, ko nimate ničesar drugega pri roki ali ne najdete boljše izbire?

Sirotkine beljakovine v prahu so preprost način za zvišanje vnosa beljakovin brez nepotrebnega viška kalorij.

Prispevajo lahko k učinkovitejši izgubi maščobnih zalog in razvoju puste telesne mase (beri; mišic, organov in kosti), imajo celo nekaj dokazano blagodejnih učinkov na zdravje in počutje.

• Več: Sirotkine beljakovine: So lahko del uravnotežene prehrane?
• Več: Zdravstvene koristi sirotke v prahu.

Sirotkine beljakovine v prahu so povsem običajen mlečni izdelek.

Pridelane so iz mleka, po nič kaj dosti bolj zapletenem ali »umetnem« postopku kot skuta.

Sirotkine beljakovine si lahko predstavljamo kot neke vrste posneto albuminsko skuto v prahu.

Odgovor na vprašanje “So sirotkine beljakovine v prahu primerne za nosečnice in otroke?” je torej povsem enak odgovoru na vprašanje “So mlečni izdelki primerni za nosečnice in otrok?”

Seveda so. Upoštevajoč določene pogoje, ki določajo zdravo prehrano nosečnic in otrok.

Nosečnice in doječe matere s sirotkinimi beljakovinami ravnajte kot z ostalimi mlečnimi izdelki.

Dokler vaša prehrana temelji na kakovostnih in manj predelanih živilih, je v njej dovolj prostora tudi za beljakovine v prahu.

Priporočam, da se pri izbiri in uporabi držite preprostih načel:

1. Toleranca na mlečne izdelke:

• Pri izbiri imate proste roke, če mlečne izdelke dobro prenašate.
• V kolikor vam povzroča težave mlečni sladkor, lahko pomaga bolj prečiščena verzija sirotkinih beljakovin, t.i. izolat.
• V primeru popolne netolerance na mleko priporočam drug vir beljakovin, na primer jajčne ali mešanico grahovih in riževih.

2. Kakovosten in neoporečen izdelek:

• Izdelek naj vsebuje izključno tisto kar iščete in je koristno – sirotkine beljakovine. Na listi nezaželjenih so: nepotrebni aditivi, gostila, stimulansi, dodan sladkor in maščobe, nepotrebne poceni sestavine in drugi filerji, itd.
• Izdelki vprašljive kvalitete in porekla lahko vsebujejo onesnaževalce in celo dodane substance, ki škodijo zdravju nosečnice in njenega otroka.
• Poiščite kakovosten izdelek od vira, ki mu zaupate.

3. Okus in preference:

• So vam všeč in priročne za uporabo? Uporabljajte jih.
• Vam niso všeč? Izogibajte se jih.

4. Kontekst celotne prehrane:

• Vaša prehrana naj v večini temelji na manj predelanih živilih in vsebuje raznovrsten nabor kakovostnih virov beljakovin.
• Če so mlečni izdelki glavni ali celo edini vir beljakovin v vaši prehrani priporočam, da namesto sirotkinih beljakovin raje pojeste kakšno jajce ali ribo. Kos mesa, morda? Tudi občasna stročnica vam ne bo škodila.
• Ob neurejeni prehrani s kupom predelanih izdelkov kar pozabite na sirotkine beljakovine in najprej zakrpajte osnove. Če vam lahko sirotkine beljakovine pomagajo zakrpati kakšno luknjo, super. Ampak najprej se osredotočite na manj predelane vire beljakovin – ribe, meso, mlečne izdelke, jajca in stročnice.

5. Potrebe po beljakovinah:

• Zaužijete dovolj beljakovin? Sirotkinih beljakovin ne potrebujete.
• Zaužijete premalo beljakovin? Sirotkine beljakovine vam lahko koristijo.
• Nosečnice potrebujejo ravno prav beljakovin, ne premalo in ne preveč [1, 2]. Za veliko večino pade ustrezen vnos med 1,2 – 1,8 g/kg/dan  oz. v rang 15-35% skupnega energijskega vnosa iz beljakovin [3 , 4, 5].
• Po porodu lahko k hitrejšemu okrevanju in uravnanju telesne teže prispeva višji vnos, med 1,6 – 2,5 g/kg/dan.
• Več: Beljakovine v nosečnosti in med dojenjem

Otroci lahko sirotkine beljakovine začnejo uživati z uvajanjem trde hrane.

Sodeč po priporočilih vodilnih organizacij lahko že po dopolnjenem 6. mesecu (oz. 12 mesecu) starosti:

• Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da novorojenci do 6 meseca starosti uživajo izključno materino mleko, nakar se jim začne postopoma uvajati trdo hrano [6].
• Akademija za prehrano in dietetiko je v njihovi nedavno posodobljeni misiji potrdila, da izključno dojenje zagotavlja najboljšo prehrano za zdravje in razvoj v prvih 6 mesecih življenja, ter da je dojenje s postopnim uvajanjem trde hrane od 6. meseca do vsaj 12. meseca starosti idealen način prehranjevanja za dojenčka [7].
• Ameriška Akademija za Pediatrijo (ang. AAP) priporoča dojiti vsaj prvih 12 mesecev, prvih 6 izključno materino mleko in kasneje s postopnim uvajanjem trde hrane [8]. V zvezi z mlečnimi izdelki so pri AAP malenkost bolj strogi; odsvetujejo jih pred dopolnjenim 12 letom starosti [9]. Razlog je vpliv mleka in trdih mlečnih izdelkov (zaradi kazeina in kalcija) na absorpcijo železa, ki imajo povišane potrebe po njem [10].

Uradnim priporočilom dodamo še malo zdrave pameti:

• Dojenje ima oočitne prehranske prednosti za zdravje in razvoj otroka. Poleg tega je relativno priročno in poceni, ter pomembno za utrditev vezi med materjo in otrokom. Čim dlje lahko dojite, tem boljše – s pozitivnimi vplivi na otrokov razvoj je povezano vse do 12 in še več mesecev dojenja [11].
• Trde hrane NE uvajamo na račun dojenja in NE preskakujemo korakov: Nova živila dodajamo zadržano, malo po malo, in opazujemo reakcije.
• Pri mlečnih izdelkih vzamemo v obzir njihove učinke na presnovo železa [10]. Če se odločimo dodati mlečne izdelke pred dopolnjenim 12 mesecem z njimi vsekakor ne pretiravamo. Sirotkine beljakovine na absorpcijo železa najbrž ne vplivajo v isti meri kot mleko in mlečni izdelki (ker ne vsebujejo kazeina in kalcija). Kljub temu se lahko»za vsak slučaj« držimo meje 12 mesecev oz. jih dodajamo zadržano.

Sirotkine beljakovine uporabite zgolj takrat, ko otroku koristijo.

Dokler otroka vsaj deloma dojite in mu vzporedno s tem uvajate tudi kakovostne nepredelane vire beljakovin, ni absolutno nobene potrebe po dodajanju beljakovin v prahu. Vsekakor nočemo, da bi beljakovine prahu iz prehrane izrinile manj predelana živila.

Smiselno jih je dodati kasneje, ko otrok nekoliko odraste in postane bolj izbirčen. Takrat si lahko z beljakovinami v prahu pomagate zakrpati občasen beljakovinski primanjkljaj v sicer uravnoteženi prehrani:

• Obnesejo se v malicah, prigrizkih za na pot in napitkih.
• Z njimi uravnotežite otrokove najljubše jedi, sladice in slane jedi. Vmešajte jih v maso za palačinke, mafine in kolače. Dodajte jih k pire krompirju ali v kruh.
• Nekaj predlogov za beljakovinsko navdihnjene sladice:
  • Ovseni mafini z jabolki ali Bučni mafini,
  • Ovseni šmorn,
  • Palačinke z banano in kokosom ali Paleo Palačinke,
  • Čokoladni piškoti z banano,
  • Rižev narastek,
  • Pecivo iz jabolk in plantan,
  • Bananin kruh,
  • Pečeni knedli,
  • Beljakovinske ploščice,
  • Borovničev smuti ali Bučni smuti.

Otroci v razvoju imajo že v osnovi višje potrebe po beljakovinah od odraslih [12]. Za vse, ki ste pri volji za računanje in številke: najmlajšim lahko koristi vnos okoli 2 g/kg telesne teže beljakovin. Dodajte več beljakovin v prehrano, če mislite, da jih vaš otrok potrebuje. Iz katerih virov je vaša odločitev. Optimalno se zdi več manj predelanih virov kot so jajca, ribe in morski sadeži, meso in stročnice, ki jih po potrebi dopolnite s priročnejšimi viri, na primer sirotkinimi beljakovinami ter ostalimi mlečnimi izdelki.

Pri izbiri sirotkinih beljakovin za otroke bodite posebno pazljivi.

Tudi pri otrocih se v osnovi držimo zgoraj naštetih načel, ki veljajo za izbiro in uporabo sirotkinih beljakovin pri nosečnicah in doječih materah.

Dodatno svetujem vzeti v obzir, da so otroci v razvoju – predvsem njihov razvijajoči se imunski sistem in možgani – še nekoliko bolj občutljivi na snovi v prehrani. Na podlagi mešanice zdrave pameti in aktualnih znanstvenih dokazov, dodajam dve načeli:

6. Brez aditivov z dokazanimi vplivi na prebavila ali črevesno mikrofloro.

• Konzervansi in emulgatorji lahko dražijo prebavila in povzročijo spremembe v črevesni mikroflori [13].
• Nekalorična sladila vplivajo na razmerja črevesnih mikroorganizmov [14, 15]. Tako »umetna«, sukraloza [16], kot naravna, stevija [17].
• Čeprav spremembe v mikroflori zaradi aditivov in sladil pri odraslih najbrž nimajo direktnih negativnih vplivov na zdravje [18], za enkrat še ne moremo trditi, da so popolnoma varni tudi za otrokova prebavila in njegovo razvijajočo se mikrofloro.
• Aditivi in sladila z dokazanimi učinki na prebavila in črevesne mikroorganizme bi lahko negativno vplivali na razvoj še ne povsem »kalibrirane« mikroflore, ter razvijajočih se imunskega sistema in prebavil. S preprosto izbiro naravnih sirotkine beljakovine, brez dodatkov, se izognemo vsem potencialnim negativnim učinkom aditivov tudi. Tudi, če so ti samo hipotetični.

7. Brez močnih okusov.

• Močni okusi lahko spremenijo dojemanje okusov in dvignejo apetit po njih [19]. Na primer; pogosto uživanje intenzivno sladkih okusov zviša »prag zaznavanja sladkobe« in povzroči, da senzorji naslednjič za enak efekt potrebujejo več sladkosti. Ljudje z višjim pragom zaznavanja okusov načeloma potrebujejo več hrane, da zadovoljijo apetit, kar lahko vodi v prenajedanje.
• Učinek ni odvisen od vrste sladil in arom, ampak od intenzivnosti okusa [19]. Bolj sladko živilo bo močneje vplivalo na prag zaznavanja sladkobe, naj bo slajeno z naravnim ali umetnim sladilom.
• Mogoče ni najslabša ideja, če najmlajšim vsaj v zgodnjem otroštvu prihranimo pretiran vnosa sladkih in intenzivnih okusov. Obstaja verjetnost, da bodo z “nerazvajenim okusom” lažje ohranjali zdravo telesno težo, tako med odraščanjem kot tudi kasneje v življenju.

Zaključek: Sirotkine beljakovine so primeren vir beljakovin za nosečnice, doječe mater in otroke.

Sirotkine beljakovine so v osnovi povsem navaden mlečni izdelek. Pridelane so po zelo podobnem postopku kot navadna albuminska (sirarska) skuta, z dvema bistvenima razlikama: odvzet jim je večji delež sladkorja in maščob, ter na koncu tudi voda (so dehidrirane oz. “uprašene”). Lahko si jih predstavljamo kot neke vrste posneto albuminsko skuto v prahu.

Nosečnice in doječe matere jih lahko v prehrano vključijo na podoben način kot ostale mlečne izdelke, in v skladu z naslednjimi načeli:

1. Toleranca na mlečne izdelke: Prvi pogoj je, da uživanje mlečnih izdelkov ne povzroča prebavnih in drugih težav.

2. Kakovosten in neoporečen izdelek: Poiščite izdelek, ki vsebuje pretežno sirotkine beljakovine, brez nepotrebnih dodatkov, od proizvajalca, ki mu zaupate.

3. Okus in preference: Vključite jih, če so vam všeč in vam olajšajo prehrano.

4. Kontekst celotne prehrane: Raznovrstnemu naboru večinoma kakovostnih in nepredelanih živil se lahko priključijo tudi beljakovine v prahu.

5. Potrebe po beljakovinah: Uporabite jih za lažje zagotavljanje zadostnega vnosa beljakovin.

Otrok lahko začne mlečne izdelke uživati po dopolnjenem 6. mesecu, nekoliko zadržano, in po dopolnjenem 12. mesecu, v večji meri. Dokler ga vsaj deloma dojite in mu vzporedno s tem uvajate tudi kakovostna nepredelana živila, otrok ne potrebuje dodatnih virov beljakovin. Ko nekoliko odraste in postane bolj izbirčen, si lahko z beljakovinami v prahu pomagate zakrpati občasen beljakovinski primanjkljaj v sicer uravnoteženi prehrani. Takrat poleg že naštetih načel, upoštevate še dve dodatni:

6. Brez aditivov z dokazanimi vplivi na prebavila ali črevesno mikrofloro: Konzervansi, emulgatorji in sladila bi lahko imeli negativen vpliv na razvoj prebavil in zdravje otrokove črevesne mikroflore.

7. Brez močnih okusov: Pogosto uživanje pretirano okusnih – recimo zelo sladkih – živil lahko zviša »prag zaznavanja okusov«. Višji prag poveča željo po hrani z intenzivnejšimi okusi in vzpodbuja apetit po kar lahko vodi v prenajedanje.