Prazniki so priložnost – in v teh časih še posebej prikladen izgovor – za druženja. Druženja v veselju in lenobnosti, ob pojedinah in kakšni kapljici domačega.

Prav občutno višji vnos energije s hrano in pijačo se pri mnogih pretvori v kakšen dodaten kilogram oz. centimeter obsega okoli trebuha.

Pa je zaradi tega praznično obdobje v primerjavi z ostalimi deli leta res posebej problematično?

Zakaj ravno prazniki?

Obdobje od decembra in nekje do sredine januarja je res bolj tvegano za pridobivanje odvečne maščobe. V tem času praktično po celem svetu praznujemo najrazličnejše verske in kulturne praznike, prisotni pa so tudi številni drugi družabni dogodki – na primer službeni dogodki ob zaključku leta, obiski znancev, prijateljev ter družinskih članov. Hrana in pijača je seveda povezovalni člen slavij in druženj, pogosto v nadpovprečnih količinah ter z nadpovprečno kalorično ponudbo.

Naštete “obveznosti” največkrat pomenijo tudi manj časa za gibanje. Če čez leto velja izrek “kuča-poso”, se ta čez praznike prepiše v “miza-kavč”. V kombinaciji s povečanim vnosom energije se tako spremeni še druga stran enačbe energijskega ravnovesja – zmanjša se tudi naša energijska poraba. Pojemo več in porabimo manj, ker je dejansko popoln recept za pridobivanje maščobnih zalog. Kdor to zna zajeziti v razumne okvirje, jo bo odnesel brez občutnih negativnih posledic. Vendar takšni niso v večini. Večina se bolje prepozna v sledečem vzorcu.

Spremembe telesne sestave se odvijajo po malo, sicer komaj opazno, ampak leto za letom. Kilogram viška iz leta 2015 je leta 2016 pridobil kolega. Do danes jih je že toliko, da so ustanovili svoj band in igrajo na žurkah.

Ni bilo kar naenkrat, niti nepričakovano. Bilo je sistematično, čeprav je letelo pod radarjem zavedanja, saj se z osebne perspektive v prehrani ni nič kaj drastično spreminjalo; “Saj skoz jemo normalno”, si pravimo. Kaj je šlo torej narobe? Razlaga je preprosta: Če v krajšem obdobju, recite mu december ali poletni dopust, malo pridobiš in potem ne izgubiš, se hudič z leti nabere.

Zakaj je to problematično?

Pred nekaj več kot dvema desetletjema so Yanovski in sodelavci na vzorcu 200 posameznikov pokazali, da ljudje med “praznično sezono” v povprečju pridobijo slabega pol kilograma.

Manjši delež te mase se v obdobju po praznikih sicer izgubi. Toda raziskovalci so ugotovili, da na koncu leta ta praznična pridobitev še vedno predstavlja okoli 50 % skupne pridobljene mase v enem letu. To je za mnoge vse prej kot zanemarljivo.

Omenjeni raziskavi so kasneje sledile še številne druge, ki so povečini prišle do zelo podobnih sklepov. Celo posameznikom, ki so v nekem delu leta namenoma hujšali, do konca leta pogosto ni uspelo izgubiti vseh čez praznike pridobljenih kilogramov. 

Nenadzorovano praznično prenajedanje lahko predstavlja tveganje za ohranjanje zdrave telesne mase in ugodne telesne sestave.

Kaj storiti?

Če še ni jasno, naj to dokončno postane zdaj: Nihče od nas ne spodbuja nevrotičnega ukvarjanja s hrano. V to nas ne bi smelo zavesti ne med prazniki niti sicer. Ob poplavi vsebin, ki povezujejo decembrsko obdobje s hrano, je potrebno razumeti, da so za naše zdravje v širšem kontekstu pomembni tudi mnogi drugi dejavniki, ne le prehrana in vadba. Recimo druženje, sprostitev in oddih od dela. 

Kljub temu smo želeli osvetliti pomembno točko, da je tudi med prazniki smiselno k prehrani pristopiti z vsaj malo premisleka in ne pretiravati, kot bi jedli ter pili zadnjič. Ok, YOLO – samo enkrat se živi – ampak ne živi se samo en mesec.

Ja, tu in tam si je res treba malo privoščiti, ampak pod predpostavko, da “tu in tam” dejansko pomeni občasno in da je “malo” umeščeno v smiselne okvire.

Preberite več: Saj je samo … racionalizacija

Bolj kot omejevanje med samimi prazniki se nam zdi pomembno skrbeti za ugoden življenjski slog na splošno, torej v preostalem delu leta. Dokler sta kakovost naše prehrane in stopnja telesne dejavnosti večino časa na visoki ravni, se bodo tudi tisti manj primerni praznični meseci najbrž relativno hitro porazgubili v povprečju.

V nasprotnem primeru, če bo veseljačenje le dodajalo presežno energijo na že tako nestabilno osnovo, se najbrž lahko pripravite, da bo vaš bend odvečnih kilogramov sčasoma postal zbor. In več članov bo ta zbor imel, glasnejše žalostinke bo o vašem zdravju pel.

Viri

• Schoeller DA. The effect of holiday weight gain on body weight. Physiol Behav. 2014 Jul;134:66-9. doi: 10.1016/j.physbeh.2014.03.018. Epub 2014 Mar 21. PMID: 24662697.
• Díaz-Zavala, R. G., Castro-Cantú, M. F., Valencia, M. E., Álvarez-Hernández, G., Haby, M. M., & Esparza-Romero, J. (2017). Effect of the Holiday Season on Weight Gain: A Narrative Review. Journal of obesity, 2017, 2085136. https://doi.org/10.1155/2017/2085136
• J. A. Yanovski, S. Z. Yanovski, K. N. Sovik, T. T. Nguyen, P. M. O’Neil, and N. G. Sebring, “A prospective study of holiday weight gain,” The New England Journal of Medicine, vol. 342, no. 12, pp. 861–867, 2000