Ob dnevu Zemlje sem pomislil napisati nekaj, kar mi daje misliti že dolgo in vedno bolj z vsakim pogovorom o tem, kako je zavoljo zmanjšanja emisij ključno izključiti iz prehrane vsa živila živalskega izvora. Odreči se slednjim, predvsem mesu, naj bi najbolj občutno prispevalo k zmanjšanju našega ogljičnega odtisa. Res?
Ta zapis ne bo navijaška obramba mesa, temveč poskus pogledati širše od ideologije in dogme ter s pogledom zajeti še nekatere druge dejavnike, ki so neprimerljivo bolj vplivni. Hinavsko se mi namreč zdi zanemariti tisto, čemur se nismo pripravljeni odreči in neupravičeno poveličevati učinke izbir, ki nas »bolijo« manj.
Da bom bolj jasen in konkreten, zapisu prilagam naslednjo sliko iz katere je hitro jasno na kaj ciljam:
- Individualne spremembe niso niti kaplja sredi oceana v primerjavi z učinki, ki bi jih dosegli na sistemskem nivoju. V tem pogledu bo imela (finančna) podpora najučinkovitejših organizacij za zaščito in varstvo okolja, ki lobirajo za izboljšave na političnem parketu, neprimerljivo močnejše posledice od vsakršne odločitve posameznika.
- Imeti več otrok (prispevanje k povečanju svetovne populacije), odreči se uporabi motornega vozila ali ga nadomestiti z električnim, manj potovati z letalom, … so vse dejavniki, ki imajo bistveno večji vpliv na naš ogljični odtis, kot vsakršna prilagoditev prehrane. A ker je slednje za nekatere lažje, kot odreči se čemu drugemu, moralizirajo o tem kako imajo radi okolje in ne jedo mesa, na že tretjem dopustu z otroki na drugem koncu sveta.
- Pri prehrani ne moremo mimo dejstva, da obstaja pomembna razlika med izbirami za okolje ali za naše zdravje. Popolno izključevanje živil živalskega izvora bo imelo lahko brez primernih prilagoditev zdravstvene posledice, s primernimi prilagoditvami pa bodo posledice ekonomske. Slednjih si marsikdo ne more privoščiti. Naj pojasnim na le enem od primerov: Ribe so praktično edini uporaben vir maščobnih kislin omega-3, za katere je ugotovljen ključen pomen na različne dejavnike kognitivnega, mišično-skeletnega, srčno-žilnega zdravja in splošne dolgoživosti. Alternativa, ki v literaturi ni tako učinkovita, ampak vseeno morda dovolj, je uporaba dopolnil omega-3, kar je tudi občutno dražji »šport« kot pojesti par konzerv rib tedensko.
- Izbira večinoma lokalne hrane je lahko bolj učinkovita strategija, kot veganstvo z zanašanjem na živila, ki so na poti do naših trgovin prepotovala ogromne razdalje. Pogoste »menjave« v prehrani »okoljsko ozaveščenih« so namreč tropski sadeži (kokos, banane in vedno bolj priljubljen avokado), eksotična žita (kvinoja, riž, teff, amarant), oreščki ter semena (chia, mandlji, makadamije), »bio«, »eko«, »vegan«, … čokoladice, bombončki in ostali izdelki »z manj slabe vesti«. Izpostavljena živila, izdelki ali sestavine se pridelujejo vedno bolj masovno, v nehumanih pogojih in do nas potujejo preko oceanov ter s pomočjo tovornega prometa. Na tej poti obstaja tako okoljsko kot etično breme.
- Naposled smo pri učinku omejitve uživanja živalskih izdelkov, predvsem mesa. Vsekakor vidim le koristi v tem, da storimo korak v smeri povečati raznovrstnost in kvaliteto beljakovinskih virov v naši prehrani. Zmanjšati porcijo zrezka na račun več stročnic pri prilogi in kdaj kos mesa nadomestiti s tempehom ali tofujem, je lahko dobrodošlo v širšem smislu in tudi okusno. Poskusite, če še niste. Morda vas preseneti.
