Kandida: simptomi, zdravljenje in dieta?

O kandidi pravijo, da:

• zaradi nje ne moremo shujšati,
• se hrani s sladkorjem, zato ga moramo iz prehrane izločiti,
• jo lahko preprosto diagnosticiramo kar sami in pozdravimo z intenzivno dieto ter posebnimi dopolnili?

Imajo prav?

Kaj je kandida?

Rod kvasovk po imenu Candida obsega okoli 200 različnih vrst. Te v večini primerov naseljujejo naš prebavni in reproduktivni trakt ter kožo.

Izraz kandidoza (ali kandidaza) opredeljuje prekomeren razrast katerekoli glivice iz rodu kandida, a v okvirno treh četrtinah vseh primerov gre za glivico Candida albicans (C. albicans). Ta predstavlja sestavni del naše črevesne mikrobiote in ni problematična za naše zdravje, dokler se njena prisotnost nahaja znotraj normalnih okvirjev. V bistvu je C. albicans možno zaznati z ustreznim testom v nožnici približno četrtine zdravih žensk in ustni votlini skoraj vsake druge osebe.

Pri veliki večini ljudi z normalno delujočim imunskim sistemom bo prisotnost kandide asimptomatska in zdravstveno povsem neogrožujoča.

Dejavniki tveganja

Kandidoza je zares nevarna za osebe s poslabšanim imunskim odzivom. C. albicans, skupaj z bližnjimi sorodniki (C. tropicalis, C. glabrata, C. parapsilosis) postaja nezanemarljiv vir bolničnih okužb. Zahtevni operativni posegi, kemoterapija, uporaba protetike, kortikosteroidov, spremljajoč stres in slabšanje stanja mukozne mikrobiote odpira vrata za pojav in razrast okužb s kandido. Na stanje imunskega sistema negativno vpliva tudi kronično prenizek vnos energije v prehrani in pomanjkanje določenih hranil (beljakovin, vitaminov A, D in C, cinka, kalcija ter železa).

Pomembna dejavnika tveganja sta tudi dentalno in črevesno zdravje. Razne oblike periodontalnih bolezni lahko povečajo možnosti za okužbo z več vrstami mikrobov, tudi s C. albicans, enako velja za posameznike s črevesnimi boleznimi.

Med največja tveganja za kandidozo spadajo intenzivna bolnišnična oskrba, kronično pomanjkanje energije in določenih hranil v prehrani, črevesne, dentalne ter druge bolezni.

Preberite več:
– Jačanje imunskega sistema
– Temna plat “zdrave” prehrane

Diagnosticiranje in zdravljenje

Okužbe, ki jih povzroči kandida so lahko sistemske ali površinske oz. omejene. Med slednje se uvršča okužbe na nivoju kože ali sluznih tkiv – primeri so kandidoze ustnega žrela, gastrointestinalnega trakta in vaginitis. Sistemske okužbe, ki zajemajo več organov in so lahko tudi smrtonosne, pa vključujejo endokarditis, pielionefritis, meningitis ter hepatosplenično kandidozo.

Na možnost kandidoze v ustni votlini ali požiralniku najvidneje opozarjajo beli madeži v notranjosti ust, na vaginalno kandidozo pa gost, bel izcedek iz vagine ter bolečine med spolnostjo in uriniranjem.

Ker se kandidoza lahko pojavi na različnih predelih telesa (v ustih, grlu, požiralniku, črevesju, vagini, …), bodo različno primerni tudi posamezni diagnostični testi. V preglednem prispevku z naslovom Mikrobiološka diagnostika invazivne kandidoze, so raziskovalke Sodja, Matos in Simčič z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani zaključile: “Za postavitev diagnoze invazivne kandidoze je potrebna osamitev in identifikacija patogene glive iz normalno sterilnih mest. Identifikacija vrste gliv kvasovk iz rodu Candida je pomembna iz več razlogov; posamezne vrste se lahko zelo razlikujejo v občutljivosti za različna antimikotična sredstva, opredelitev vrste je pomembna za epidemiološke raziskave in nenazadnje tudi za klinični potek bolezni, saj se le-ta razlikuje. Pri diagnostiki nam pomagajo tudi serološki testi, med katerimi so najpomembnejši testi, ki dokazujejo glivične antigene. Obetajoče so nove tehnike molekularne biologije, za katere se pričakuje visoka občutljivost in specifičnost, vendar še niso bile standardizirane in klinično validirane”.

Med najbolj zanesljive, torej klinično validirane in standardizirane metode testiranja za kandidozo, očitno ne spada tisto pljuvanje v vodo, o katerem tako rad piše internet, prav tako ne razne alternativne prakse, med katerimi se pogosto omenja bioresonanco.

Kar zadeva zdravljenje kandidoze, to poteka s protiglivičnimi učinkovinami, katere določa zdravnik na podlagi ugotovljenega tipa kandidoze. Ker zdravljenje z zdravili samo po sebi pogosto ni dovolj učinkovito, se sočasno zdravi tudi vzrok, zaradi katerega je do razrasta kandide sploh prišlo.

Kandida preobčutljivostni sindrom (KPS)

Kandida preobčutljivostni sindrom (KPS) je na podlagi razmišljanj kolega C. Orian Trussa predlagal William G. Crook in ga tudi predstavil javnosti v svoji knjigi The Yeast Connection: A Medical Breakthrough (1986).

KPS je po Crooku postal izraz za sistemsko kandidozo, ki naj bi bila po njegovo odgovorna za res ogromno množico simptomov, tudi tako splošnih, da se med njimi človek zlahka najde. Denimo utrujenost, slabo počutje, astma, napihnjenost, bolečine v sklepih, težave s hujšanjem, depresija, alergije, zastajanje vode, so vse takšni primeri. Da ima preko 90 odstotkov ljudi različne zdravstvene težave zaradi KPS, in da je rak pravzaprav glivična tvorba ter napredna oblika kandide, sta še dve trditvi, ki najdeta mesto v taboru podpornikov te ideje.

Pomembno je izpostaviti, da je Crook v poskusih uveljavitve KPS v celoti preskočil znanstveno metodo. To pomeni, da ni navedel dokazov v podporo svojim trditvam, niti so bile njegove trditve izpostavljene procesu strokovne preverbe (t.i. peer-review), ampak jih je kar neposredno objavil v svoji knjigi. Podobne prakse psevdoznanstvenega pristopa so v današnjih časih občutno številčnejše kot nekoč in prehajajo iz knjig (Požgani možgani, Kruh na zagovoru, Kitajska študija, …), v dokumentarne filme (The Game Changers, Seaspiracy, What the Health, …), ter neštete objave na socialnih medijih.

Ameriška Akademija za Alergije, Astmo in Imunologijo je po pregledu trditev o KPS zaključila, da je celoten koncept KPS spekulativen in nedokazan, ter da so predlagane terapije potencialno nevarne.

KPS je izmišljen sindrom in kot za vse izmišljene sindrome obstajajo tudi v tem primeru številne izmišljene terapije, katerih učinki ne presegajo placeba.

Preberite več:
– Psevdoznanost
– Umazane taktike dokumentarnih filmov

Protikandidna dieta

Prejšnje poglavje o KPS se komu morda zdi odveč, vendar je pomembno za razumevanje na kako majavih temeljih je zgrajena večina prehranskih priporočil proti kandidi. Trditve Crooka in celotno premiso KPS so predvsem naturopati, holistični zdravilci ter predstavniki alternativnih praks prenesli na področje prehrane s t.i. Candida cleanse dietami (CCD).

CCD je v prevodu protikandidna dieta, ki se v svojem bistvu sklicuje na dejstvo, da C. albicans, enako kot večina organizmov, pridobiva energijo iz razgradnje ogljikovih hidratov (OH) v enostavne sladkorje. Prehrana z veliko OH in sladkorja naj bi torej prispevala k razrastu C. albicans in posledično vodila preko že naštetih simptomov KPS v hujše zdravstvene težave. Zato protikandidna dieta omejuje uživanje vseh oblik sladkorjev, večine OH živil ter živalskih virov beljakovin, ker naj bi ti »zakisali« naše telo in s tem ustvarili ugodne pogoje za kandido. Poleg tega se svetuje:

1. izogibanje kvasu, ker naj bi ta vseboval »škodljive glivice«,
2. izločiti gluten zaradi domnevne škode, ki jo povzroča črevesju,
3. samostojno uživanje sadja in ločeno uživanje škrobnih ter beljakovinskih živil.

Domneve na podlagi katerih je zastavljena protikandidna dieta so v nasprotju že s samimi osnovami fiziologije, nasprotujejo pa jim tudi rezultati dejanskih znanstvenih raziskav na tem področju.

Kandida se ne zanaša le na sladkor in OH, temveč potrebuje za svoj obstoj tudi beljakovine in maščobe. Beljakovine kandidi zagotavljajo tvorne aminokisline in dušik, maščobe pa služijo kot vir energije ter prispevajo gradivo za membrane. Še več, dokazi kažejo, da razrast kandide ni neposredno odvisen od vsebnosti ogljikovih hidratov, beljakovin ali maščob v prehrani. Tudi omejevanje glutena nima na kandido nobenega posebnega učinka, razen pri posameznikih s celiakijo.

Preberite več:
– Je res za vse kriv sladkor?
– Kaj pa ločevalna dieta in hujšanje?

Strokovna priporočila za prehrano v primeru kandidoze.

Če se je sporočilo slučajno izgubilo med vrsticami: Protikandidna dieta je nateg. Tako iz perspektive znanosti, kot zdrave pameti.

A ker je znanost v današnji družbi stvar strinjanja, zdrava pamet pa je izgubila razum, ki ga je nadomestilo impulzivno čustveno odločanje, pač imamo, kar imamo. To je v tem trenutku dvanajst zadetkov na prvi strani brskalnika Google za vpis »kandida prehrana« in prav vsi promovirajo dogme protikandidne diete.

Preberite več:
– Čustveno ali razumsko odločanje: Kako sprejemati bolj kvalitetne odločitve na področju našega zdravja?

Še eden od vidnejših razlogov za takšno stanje je zelo verjetno naša nečedna razvada prehrani (in dopolnilom) pripisovati »zdravilne učinke« v primeru določenih zdravstvenih stanj, bolezni ter okužb. Upam, da je primer kandide pokazal kako spolzko in nesmiselno je lahko takšno početje ter kako malo je potrebno, da mnenja, ki se izkažejo za povsem napačna, kljub temu postanejo prevladujoč trend.

Preberite več:
– Hrana ni zdravilo

Zadnji razlog, ki se mi ga zdi relevantno izpostaviti na tem mestu, se najbrž skriva v podatku, da je velik delež raziskav, ki poskuša ugotoviti povezave med prehrano in kandido in vitro narave. To pomeni, da poteka izven živih organizmov, zato rezultatov ne moremo posplošiti v konkretne smernice za prehrano ljudi.

Rezultati prve pilotne študije na tem področju poročajo o koristnih učinkih intervencije s pretežno polnovredno prehrano, zmanjšanjem vnosa sladkorja na račun nekaloričnih sladil, uživanjem večje količine morske hrane in omega-3 maščob ter uporabo določenih prehranskih dopolnil, kot so specifični sevi probiotikov in prebiotikov. Lactobacilli acidophilus je tak primer, ki kaže potencialne koristi v primeru kandidoze. Ob tem ne gre zanemariti povsem validne možnosti, da je bil pozitiven učinek intervencije rezultat premika udeležencev proti uživanju hranilno bogatejše prehrane in ne specifičnega hranila ali spojine.

Preberite več:
– Kaj pa nekalorična sladila?

Upoštevajoč osrednji dejstvi, da je tveganje za kandidozo najvišje pri osebah z oslabljeno imunsko funkcijo in, da je slednja z ozirom na prehranske dejavnike najbolj odvisna od a) zadostne razpoložljivosti energije, b) primernega vnosa beljakovin ter c) odsotnosti pomanjkanj določenih hranil (cink, železo, kalcij, vitamini A, D in C), bodo strokovna priporočila za prehrano proti kandidozi v tem trenutku takšna, ki:

1. priporočajo ustrezen vnos energije oz. kalorij, primeren obstoječemu zdravstvenemu stanju in stopnji telesne dejavnosti,
2. ne izključujejo nobenega živila, niti ogljikovih hidratov niti živil živalskega izvora, saj so prvi pomemben vir energije, prehranskih vlaknin in koristnih rastlinskih spojin, nekatera živila živalskega izvora pa so objektivno bogatejša z bolj razpoložljivimi viri maščob omega-3, vitamina A, vitamina D, tudi cinka, železa ter kalcija. Izključevanje živil je utemeljeno v primeru alergij in intoleranc ter ideoloških prepričanj posameznika, vendar je potrebno takrat nagovoriti morebitno zmanjšan vnos omenjenih hranil,
3. omejujejo vnos nasičenih maščob in te nadomeščajo z nenasičenimi rastlinskimi viri.
4. dovoljujejo nadomeščanje sladkorja z nekaloričnimi sladili takrat, ko to nekomu olajša izpolnjevanje točke 1,
5. ozaveščajo o premišljeni uporabi prehranskih dopolnil in svarijo pred pastmi, ki jih avtorji nestrokovnih virov informacij vztrajno ter vedno bolj manipulativno nastavljajo v obliki raznih detox praškov, probiotikov, ipd.

Preberite več:
– Razčistimo z razstrupljanjem: ga rabimo ali ne?
– Probiotiki in prebiotiki

---

Viri

1. Peter G. Pappas, John H. Rex, Jack D. Sobel, Scott G. Filler, William E. Dismukes, Thomas J. Walsh, John E. Edwards, Guidelines for Treatment of Candidiasis, Clinical Infectious Diseases, Volume 38, Issue 2, 15 January 2004, Pages 161–189, https://doi.org/10.1086/380796
2. Pfaller, M A, and D J Diekema. “Epidemiology of invasive candidiasis: a persistent public health problem.” Clinical microbiology reviews vol. 20,1 (2007): 133-63. doi:10.1128/CMR.00029-06
3. Jenkinson HF, Douglas LJ. Interactions between Candida Species and Bacteria in Mixed Infections. In: Brogden KA, Guthmiller JM, editors. Polymicrobial Diseases. Washington (DC): ASM Press; 2002. Chapter 18. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK2486/
4. Kumamoto, Carol A. “Inflammation and gastrointestinal Candida colonization.” Current opinion in microbiology vol. 14,4 (2011): 386-91. doi:10.1016/j.mib.2011.07.015
5. Verbeke K. Nonceliac Gluten Sensitivity: What Is the Culprit? Gastroenterology. 2018 Feb;154(3):471-473. doi: 10.1053/j.gastro.2018.01.013. Epub 2018 Jan 11. PMID: 29337156.
6. Martins N, Ferreira IC, Barros L, Silva S, Henriques M. Candidiasis: predisposing factors, prevention, diagnosis and alternative treatment. Mycopathologia. 2014 Jun;177(5-6):223-40. doi: 10.1007/s11046-014-9749-1. Epub 2014 May 1. PMID: 24789109.
7. Lewis, S. K. (2014). Testing The Rational Of Candida Cleanse Diets. https://libres.uncg.edu/ir/wcu/f/Lewis2014.pdf (18.3.2022)
8. Otašević S, Momčilović S, Petrović M, Radulović O, Stojanović NM, Arsić-Arsenijević V. The dietary modification and treatment of intestinal Candida overgrowth – a pilot study. J Mycol Med. 2018 Dec;28(4):623-627. doi: 10.1016/j.mycmed.2018.08.002. Epub 2018 Aug 27. PMID: 30166063.
9. Weig M, Werner E, Frosch M, Kasper H. Limited effect of refined carbohydrate dietary supplementation on colonization of the gastrointestinal tract of healthy subjects by Candida albicans. Am J Clin Nutr. 1999 Jun;69(6):1170-3. doi: 10.1093/ajcn/69.6.1170. PMID: 10357735.
10. Candida diet: How it works, research, and food lists. https://www.medicalnewstoday.com/articles/326795 (18.3.2022)
11. Dismukes WE, Wade JS, Lee JY, Dockery BK, Hain JD. A randomized, double-blind trial of nystatin therapy for the candidiasis hypersensitivity syndrome. N Engl J Med. 1990 Dec 20;323(25):1717-23. doi: 10.1056/NEJM199012203232501. PMID: 2247104.
12. Physician Reference Materials: Position Statement 14. 2014. http://web.archive.org/web/20010609033347/http://www.aaaai.org/professional/physicianreference/positionstatements/ps14.stm#Candidiasis (18.3.2022)
13. https://www.researchgate.net/publication/288274641_MicRobiological_diagnosis_of_invasive_candidiasis/fulltext/5909b82baca272f658fe01ae/MicRobiological-diagnosis-of-invasive-candidiasis.pdf