Kaj pa kolostrum?

Kolostrum, poznan tudi kot mlezivo, je izloček, ki nastane iz mlečne žleze sesalcev v prvih urah po rojstvu mladiča. Po svoji sestavi je bistveno drugačen oz. bogatejši z določenimi hranili v primerjavi z navadnim mlekom. Kolostrum je pravzaprav naša »prva hrana« in morda je ravno iz tega razloga dobil mistični pridih magičnega vpliva na naše zdravje in zmogljivost. V članku si bomo pogledali, kakšen je dejanski vpliv kolostruma, kako učinkovit je, kakšen je protokol uživanja tega dopolnila ter omejitve in luknje v literaturi o tej temi.

Sestava mleziva

Kravji kolostrum je v primerjavi z navadnim mlekom bogat z bioaktivnimi snovmi, imunskimi mediatorji (npr. imunoglobulini) in antimikrobnimi peptidi (npr. laktoferin). Te spojine so homologi človeškemu kolostrumu in njihovo uživanje, oziroma uživanje njihovih metabolitov po razgradnji kolostruma tekom prebave, naj bi bilo koristno za zdravje imunskega sistema in zmogljivost (Davidson, 2012; Shing, Hunter in Stevenson, 2009). Večino teh spojin sicer najdemo tudi v drugih mlečnih izdelkih (npr. v mleku, sirotki v prahu itd.), vendar v manjših količinah (Khan idr., 2002; Korhonen in Pihlanto, 2007; Pakkanen in Aalto, 1997; Sparks, Kirkpatrick, Chamberlain, Waldner in Spicer, 2003).

V primerjavi z navadnim mlekom je kolostrum bogatejši z določenimi snovmi, ki imajo pozitiven vpliv na imunski sistem in morda tudi na zmogljivost.

Preberite več: Jačanje imunskega sistema.

Zaradi visoke vsebnosti zgoraj omenjenih spojin so dodatki kolostruma (najpogosteje pridobljeni iz krav, občasno pa iz ovc) postali popularni. Poglejmo si še podrobneje, kakšna je dejanska sestava kolostruma.

Po vsebnosti makrohranil sta si mleko in kolostrum precej podobna z izjemo tega, da ima kolostrum nekoliko višjo vsebnost beljakovin. Poleg tega se kolostrum in mleko razlikujeta med seboj po beljakovinski sestavi. Mleko namreč vsebuje precej zanemarljiv delež imunoglobulinov (protiteles, ki jih naš imunski sistem uporablja v borbi zoper virusom in bakterijam), medtem ko imunoglobulini (predvsem IgG imunoglobulini) predstavljajo večji delež beljakovin, najdenih v kolostrumu (Gopal in Gill, 2000; Jenness, 1988; Korhonen in Pihlanto, 2007; Lund idr., 2012).

Kolostrum vsebuje nekoliko višjo vsebnost beljakovin od mleka in večji delež teh beljakovin so imunoglobulini.

Kolostrum in okužbe dihal

Okužbe zgornjih dihal (na področju ust, nosu, ušes in žrela) so zelo pogoste pri športnikih, predvsem pri vzdržljivostnih športnikih.

O učinkovitosti kolostruma za (sicer zdravo) športno populacijo poroča pregled študij, narejen leta 2016 s strani angleških raziskovalcev Jones, March, Curtis in Bridle. Ti poročajo o zmanjšanju pogostosti pojava okužbe zgornjih dihal za kar 38 % ob uporabi kolostruma v primerjavi s placebom ter o zmanjšanju dolžine trajanja okužbe zgornjih dihal za 44 % ob uporabi kolostruma proti placebu.

Preberite več: Razmisleka vredna dopolnila za šport in zmogljivost

Pri interpretaciji teh rezultatov pa moramo biti previdni, kajti v pregled študij je bilo vključenih zgolj pet študij, ki so ustrezale kriterijem pregleda študije. In tudi te raziskave so imele svoje omejitve.

Raziskave na temo kolostruma so zelo obetavne kar se tiče zmanjšanja pogostosti pojava ter časa trajanja okužbe zgornjih dihal, vendar imamo trenutno na razpolago premalo literature, da bi lahko naredili končno razsodbo.

Kolostrum in telesna sestava

Raziskave na temo vpliva kolostruma na telesno sestavo kažejo, da kolostrum ne nudi bistvenih prednosti v primerjavi z drugimi kvalitetnimi beljakovinskimi viri (npr. sirotka) glede na mišično rast (Brinkworth, Buckley, Slavotinek in Kurmis, 2004; Buckley, Brinkworth in Abbott, 2003; Hofman, Smeets, Verlaan, Lugt in Verstappen, 2002). Te rezultati niso presenetljivi, primerjamo namreč dve vrsti kvalitetnih beljakovinskih virov med seboj.

Preberite več: Kaj so beljakovine in kje v prehrani jih najdemo.

Razliko glede mišične rasti bi kvečjemu lahko naredili rastni faktorji, ki jih najdemo v večjih količinah v kolostrumu, ne pa v sirotki. »Težava« pa je v tem, da se rastni faktorji sicer absorbirajo pri novorojenčku, pri katerih še ne popolna razvitost prebavnega trakta omogoča prosto prehajanje rastnih faktorjev preko črevesne stene. Pri odraslem človeku s popolnoma razvitim prebavnim traktom pa je drugače, saj se te koristne spojine razgradijo preden dosežejo krvni obtok. Rastni faktorji v kolostrumu niso neuporabni, ker se ne morejo absorbirati, samo ne morejo imeti učinka na mišice in posledično telesno sestavo – še vedno pa imajo lahko koristen »lokalni« učinek na integriteto črevesja.

Kolostrum in zmogljivost

Podobno kot v primeru vpliva kolostruma na telesno sestavo, kolostrum nima bistvenega vpliva na mišično moč ali vzdržljivost (Antonio, Sanders, Van Gammeren, 2001; Brinkworth idr., 2004; Buckley idr., 2003; Hofman idr., 2002; Shing, Jenkins, Stevenson in Coombes, 2006). Po vsej verjetnosti lahko razlog za ta rezultat ponovno pripišemo dejstvu, da je kolostrum sicer vir kvalitetnih beljakovin, vendar te kvalitetne beljakovine lahko dobimo tudi iz drugih prehranskih virov (meso, ribe, jajca, drugi mlečni izdelki itd.).

Kolostrum nima bistvenega vpliva na telesno sestavo ali zmogljivost.

Koliko kolostruma?

Kolostrum se v raziskavah najpogosteje uporablja v količinah med 20 in 60 g v obliki prahu. Če upoštevamo, da kolostrum vsebuje približno 11 % beljakovin in približno 75 % teh beljakovin predstavljajo imunoglobulini (Korhonen in Pihlanto, 2007), potem to ustreza količini v rangu 1,5 g do 5 g imunoglobulinov. Dopolnilo lahko vzamemo kadarkoli preko dneva.

Kolostrum se običajno uporablja v količinah 20 do 60 g v obliki prahu kar je ekvivalentno 1,5 g do 5 g imunoglobulinov.

Kolostrum: končna razsodba

Končno razsodbo pravzaprav še čakamo. Zagotovo bo potrebno še veliko raziskav na tem področju. Načeloma pa kaže v tej smeri, da bi kolostrum lahko imel pozitiven vpliv predvsem na zmanjšanja pogostosti pojava ter časa trajanja okužbe zgornjih dihal, kar bi lahko bilo še posebej uporabno za športnike vzdržljivostnega tipa ali športnike, pri katerih dihala najbolj »trpijo«. Iz tega vidika bi kolostrum morda bil vreden razmisleka, kajti redkeje kot je športnik bolan, intenzivneje lahko trenira skozi sezono in posledično hitreje napreduje. Kolostrum pa načeloma nima (bistvega) pozitivnega vpliva na telesno sestavo ali zmogljivost. Navadna sirotka bo tako popolnoma zadostovala za te namene, pa tudi cenovno gledano je veliko ugodnejša.

Preberite več: Feelgood sirotka.

Viri

1. Antonio, J., Sanders, M. S. in Van Gammeren, D. (2003). The effects of bovine colostrum supplementation on body composition and exercise performance in active men and women. Nutrition, 17(3):243–247
2. Brinkworth, G. D., Buckley, J. D., Slavotinek, J. P. in Kurmis, A. P. (2004). Effect of bovine colostrum supplementation on the composition of resistance trained and untrained limbs in healthy young men. European Journal of Applied Physiology, 91(1):53–60
3. Buckley, J. D., Brinkworth, G. D. in Abbott, M. J. (2003). Effect of bovine colostrum on anaerobic exercise performance and plasma insulin-like growth factor I. Journal of Sports Sciences, 21(7):577–588
4. Davison, G. (2012). Bovine colostrum and immune function after exercise. Journal of Science and Medicine, 59:62–69
5. Gopal, P. K. in Gill, H. S. (2000). Oligosaccharides and glycoconjugates in bovine milk and colostrum. British Journal of Nutrition, 84(1):69–74
6. Hofman, Z., Smeets, R., Verlaan, G., Lugt, Rv. in Verstappen, P. A. (2002). The effect of bovine colostrum supplementation on exercise performance in elite field hockey players. International Journal of Sport Nutrition and Exercise Metabolism, 12(4):461–469
7. Jenness R. (1988) Composition of Milk. In: Wong N.P., Jenness R., Keeney M., Marth E.H. (eds) Fundamentals of Dairy Chemistry. Springer, Boston, MA
8. Jones, A. W., March, D. S., Curtis, F. in Bridle, C. (2016). Bovine colostrum supplementation and upper respiratory symptoms during exercise training: a systematic review and meta-analysis of randomised controlled trials. BMC Sports Science, Medicine and Rehabilitation, 8:21
9. Khan, Z., Macdonald, C., Wicks, A. C., Holt, M. P., Floyd, D., … Playford, R. J. (2002). Use of the ‘nutriceutical’, bovine colostrum, for the treatment of distal colitis: results from an initial study. Alimentary Pharmacology & Therapeutics, 16(11):1917–1922
10. Korhonen, H. in Pihlanto A. (2007). Technological options for the production of health-promoting proteins and peptides derived from milk and colostrum. Current Pharmaceutical Design, 13(8):829–843
11. Lund, P., Sangild, P. T., Aunsholt, L., Hartmann, B. in Holst, J. J., … Jeppesen, P. B. (2012). European Journal of Clinical Nutrition, 66(9):1059–1065
12. Pakkanen, R. in Aalto, J. (1997). Growth factors and antimicrobial factors of bovine colostrum. International Dairy Journal, 7(5): 285–297
13. Shing, C. M., Hunter, D. C. in Stevenson, L. M. (2009). Bovine colostrum supplementation and exercise performance: potential mechanisms. Sports Medicine,39:1033–1054
14. Shing, C. M., Jenkins, D. G., Stevenson, L. in Coombes, J. S. (2006). The influence of bovine colostrum supplementation on exercise performance in highly trained cyclists. British journal of sports medicine, 40(9), 797–801. doi:10.1136/bjsm.2006.027946
15. Sparks, A. L., Kirkpatrick, J. G., Chamberlain, C. S., Waldner, D. in Spicer, L. J. (2003). Insulin-like growth factor-I and its binding proteins in colostrum compared to measures in serum of Holstein neonates. Journal of Dairy Science, 86(6):2022–2029