Za spletni portal zadovoljna.si nam je novinarka Špela Zupan postavila nekaj zelo zanimivih vprašanj o soli. Je sol škodljiva ali koristna? Odgovor izveste v nadaljevanju …
Koliko soli dnevno je priporočljivo zaužiti za odraslega? Če je razlika med ženskami in moškimi, kakšna in zakaj?
Svetovna zdravstvena organizacija v svojih smernicah za vnos soli pri otrocih in odraslih, ocenjuje 500 mg soli na dan kot minimalno fiziološko potrebo za vzdrževanje življenja. Za večino ljudi bo t.i. zdrava mera soli nekje med 2500 in 6000 mg na dan.
Med spoloma ni bistvenih razlik, razen manjše spremembe v presnovi pri ženskah zaradi menstrualnega cikla, ampak to ni nekaj na kar bi bilo potrebno opozarjati na javnozdravstvenem nivoju ali se s tem v splošnem obremenjevati.
Je dnevni priporočljiv vnos soli odvisen od prehrane? In tudi morda od zaužite tekočine?
Da. Koliko soli bo potrebno dodati v prehrano bo odvisno tudi od tega kako naša prehrana v osnovi izgleda – katera živila pogosto izbiramo. Nekatere živila, kot so kruh, pekovski izdelki, predelane mesnine, siri in drugi izdelki (čips, soljeni oreščki, hitra prehrana) vsebujejo veliko soli že sami po sebi zaradi postopka pridelave in z namenom konzerviranja ali zgolj zaradi okusa. Če naša prehrana temelji na tovrstnih izdelkih, bo morda potrebno dodaten vnos (navadne) soli prilagoditi potrebam.
Tekočine praviloma niso izrazit vir soli (natrija), če zanemarimo določene izjeme:
- razni elektrolitski napitki in geli za potrebe vzdržljivostnih športnikov.
- kot del kvazistrokovnih protokolov z navodili dodajati sol v vodo z namenom izboljšanja nekaterih komponent zdravja.
Uporabo izpostavljenih praks je potrebno kritično oceniti in omejiti znotraj strokovnih okvirjev.
Ali je sol v katerih živilih tudi naravno prisotna? Če da, v katerih in koliko? Ali morda soli ni naravno v živilih in jo moramo dodajati k prehrani?
Nekaj natrija je sicer prisotno v naravnih (nepredelanih) živilih, vendar v tako majhnih količinah, da bi bilo z zanašanjih izključno na njih težko doseči že minimalne potrebe po natriju, kaj šele optimalne. 100 g sveže tune na primer vsebuje 50 mg natrija na 100 g, podobne vrednosti najdemo tudi v mesu, jajca pa vsebujejo 80 mg soli na 100 g. Za doseganje pod prvim vprašanjem omenjene zdrave mere soli, bo zato za večino priporočljivo ali dodajati žličko ali dve soli v prehrano ali namensko izbrati kakšno živilo, ki dodano sol vsebuje v večjih količinah (sojina omaka, kruh, pršut, sir, idr.).
Kako lahko škodujemo zdravju, če zaužijemo preveč in če zaužijemo premalo soli?
Višek soli je problematičen v kontekstu neuravnotežene prehrane, ki ji primanjkuje nekaterih esencialnih mineralov (magnezija in kalija) in temelji na predelanih izdelkih.
Omejevanje soli lahko koristi v primerih:
- če uživamo preveč soli v obliki predelanih izdelkov, prigrizkov in hitre hrane,
- imamo neuravnoteženo prehrano, ki ji primanjkuje kalija, magnezija ali kalcija,
- nas pesti prekomerna telesna teža, presnovne motnje ali slabo zdravje ledvic.
Skrbi o preveč soli so najverjetneje odveč, če:
- vzdržujemo ugodno telesno sestavo in zdravo presnovo,
- poskrbimo za zadosten vnos kalija, magnezija, kalcija in dovolj maščobotopnih vitaminov (A, D3 in K2)
- prehrano temeljimo na pretežno nepredelanih živilih in solimo po okusu.
Kaj se zgodi, če nehamo jesti sol, če jo v celoti izločimo iz prehrane?
Človeško telo ne more delovati brez zadostnega vnosa natrija. Niti relativno kratek čas. Ob pravem pomanjkanju soli, t.i. hiponatriemiji, nastopi otekanje možganov, koma, zastoj srca in srčnožilni kolaps.
Prvi simptomi pomanjkanja natrija so šibkost, zmedenost, nestabilno počutje, slaba prebava, upočasnjeno delovanje ščitnice in krči. Ker brez natrija življenje ni mogoče, imamo vsi sesalci prirojeno željo po soli in po slanem. Ta želja narašča sorazmerno s pomanjkanjem – bolj smo “izstradani” natrija, več slanega si želimo.
Če bi še kaj opozorili, izpostavili glede uživanja soli, prosim.
- Prenizek vnos natrija (manj kot 2500 mg dnevno) poveča tveganje za vrsto zapletov, srčno-žilnih in presnovnih, do meje smrtne nevarnosti za starostnike in športnike.
- Himalajska sol in druge eksotične soli naj bi poleg natrija vsebovale tudi druge minerale, vendar v širšem kontekstu uravnoteženega prehranjevanja nimajo dodane vrednosti, če jih primerjamo z navadno soljo.
- Koristen je lahko dodatek joda. Jodirano sol je smiselno vključiti v prehrano, ki je pomanjkljiva z naravnimi viri joda (morska hrana in morske alge, mlečni izdelki, jajca, krompir, ter sadje in zelenjava).
