Med vikendom sem po dolgem času ponovno obiskal Šmarno Goro. Pot je še vedno strma in polna korenin, kot se je spomnim, kar tokrat na prijetno presenečenje ni bil tak problem za moja poškodovana kolena ter gležnje. Verjetno zaradi primerne opreme, predvsem pomoči palic in prijetne družbe.
Mrgolelo je ljudi. Na ozkih prehodih so bili celo zastoji in ob vpadnicah smo se v promet vključevali po načelu zadrge. Glavno presenečenje, če mu sploh lahko tako rečem, je bila gneča pred štantom za famozne »miške« ob pogledu na katero se mi je utrnilo vprašanje:
Zakaj sploh hodimo na Šmarno?
… ali na Rožnik, v hribe, teč, … ali se ukvarjamo s katerokoli telesno aktivnostjo nasploh.
- Z namenom druženja, preživljanja časa zunaj, v naravi in na lepem vremenu?
- Zaradi zdravstvenih in/ali vizualnih ciljev – v prvi vrsti »kurjenja« odvečne energije (kalorij) kot pomoč pri hujšanju?
V naprej priznam, da včasih rad pretiravam. A vsaj polovica ljudi v vrsti za hrano je naročila ocvrto pecivo kljub temu, da bi se najverjetneje odkljukali dvojko, če bi jim postavili uvodno vprašanje. Pa kaj potem, si kdo misli. In prav ima.
Miške ne redijo kar same po sebi. Nobena hrana ni inherentno redilna, neodvisno od skupnega energijskega (kaloričnega) izkupička prehrane tekom celotnega dne (tedna, meseca, …).
Kljub temu zanemarjamo dvoje:
- Da so določena živila izrazito nabita z energijo in se jih je lažje prenajesti kot drugih. V takšno skupino energijsko bogatih, hranilno revnih ter volumensko (količinsko) skromnih živil spadata dve skupini živil/hrane:
a) Sladka mast: (ocvrta) peciva, čokolada, krof, napolitanke, Nutella in podobni namazi, tudi študent fitr in drugačne mešanice suhega sadja ter oreščkov, kruh+puter+marmelada kombinacije, …
b) Slana mast: razne paštete, salame, čipsi, soljeni arašidi in arašidovo maslo.
V »sladki masti« je cukra ravno toliko, da postane mast bolj užitna in v »slani masti« nalogo cukra opravi sol. V salami je mesa kot je v Nutelli lešnikov – za okus in »aromo«.
- Da je praktično nemogoče “odtrenirati” neprimerne izbire pri prehrani.
Približno tričetrt ure do eno uro trajajoča in intenzivna oblika gibanja (hitra hoja na Šmarno je tak primer) pokuri približno 200 do 300 kalorij (enot energije) pri ženskah in 400-500 pri moških. Par mišk to zlahka preseže, prav tako dve energijski ploščici ali pol litra sladke pijače.
Zanimivo, ne? Trudim se, treniram, umiram do vrha … pokurim 300 kalorij in jih mimogrede natankam 400 🙂
